Za iskanje virov potrebujemo po različnih navedbah vse več časa. Čas, namenjen iskanju, bi lahko bolj koristno uporabili za učenje, študij, branje ... Zato ni nepomembno, kako uspešni smo pri iskanju.

Rezultati iskanja so:

ZZ vidika uporabnika je zanimiv zgolj rezultat iskanja z majhnim številom zadetkov (npr. 1, 3, 5, 9, 11) oz. rezultat s čim manj nerelevantnimi zadetki. V kratkem seznamu zadetkov lahko hitro poiščemo zapis za iskano gradivo ali pa ugotovimo, da ga v seznamu ni.

Tehnike iskanja zato naravnamo k majhnemu številu zadetkov. Če je zadetkov iskanja veliko, so podatki premalo določni, iskanje zadetka o želenem gradivu pa je lahko dolgotrajno. Takšno iskanje je smiselno ponoviti z bolj določnimi podatki, ki zmanjšajo število zadetkov.

Včasih pa želimo, da je rezultat iskanja nabor zadetkov (npr. knjižna zbirka, dela z določeno tematiko). Tudi v takšnih primerih naj bo med zadetki čim manj nerelevantnih zadetkov.

Osnovni postopek iskanja

Osnovni postopek iskanja temelji na metodi poizkusov in napak. Osnovni iskalni izraz v osnovnem iskanju je lahko beseda, fraza ali njun nabor. Iskanja se lahko lotimo, če imamo o iskanem gradivu vsaj en podatek.

Iskanje

Podatke za iskanje po vzajemni bazi COBIB.SI vnesemo v iskalni obrazec za osnovno iskanje [slika].

Osnovno iskanje izvedemo po korakih:

Pod iskalnim obrazcem se prikaže oštevilčen seznam rezultatov osnovnega iskanja [slika], v katerem so osnovni podatki o najdenem gradivu. V oknu knjižnice iskanje lahko omejimo na posamezno bazo ali izbrane baze podatkov oz. knjižnice [slika].

Iskanje z metodo poizkusov in napak

Osnovni postopek iskanja temelji na metodi poizkusov in napak.

Za iskanje so pomembni tisti podatki, ki (zelo) znižujejo število zadetkov in hkrati določajo iskano gradivo (razlikovanje iskanega gradiva od drugega gradiva).

Poglejmo tudi, ali so v zadetkih podatki, ki določajo iskano gradivo, a jih med našimi podatki ni. Uporabimo te podatke.

Postopek ponavljamo, dokler ne dobimo sprejemljivega seznama zadetkov.

Izvedba osnovnega postopka iskanja

Z osnovnim postopkom iskanja poiščimo zapise za roman:
avtor: Victor Hugo,
naslov: Nesrečniki.

1. korak:

Iskanje začnemo z enim podatkom - priimkom avtorja.

2. korak:

Iskalni podatek dopolnimo z imenom avtorja.

3. korak:

Iskalni podatek dopolnimo še z naslovom romana.

V seznamu zadetkov je nekaj nerelevantnih zadetkov. Ker je seznam zadetkov kratek (10 zadetkov), lahko v njem hitro poiščemo relevantne zapise.

povezava video

Iskalni izraz

Iskalni izraz zajema podatke, vpisane v iskalnem okencu. Med podatki v iskalnem okencu (in omejitvami iskanja) je privzet odnos IN, ki ga v osnovnem iskanju ni mogoče spreminjati v druge odnose (npr. ali, in ne). Tudi kadar omejitev iskanja ne nastavimo, se v iskanju uporabijo privzete omejitve (vse gradivo, vsi jeziki).

Iskalni izraz oblikujemo tako, da vsebuje tiste podatke, ki omogočajo razlikovanje iskanega gradiva od drugega gradiva z zapisi v bazi podatkov. Pri tem ni pomembno, kako natančno je iskano gradivo s podatki določeno, ampak zgolj to, ali ga je na osnovi uporabljenih podatkov mogoče razlikovati od drugega gradiva z zapisi v bazi podatkov. Z omejevanjem iskanja na vrsto ali jezik gradiva lahko dodatno zmanjšamo število zadetkov. Za tako oblikovan iskalni izraz lahko pričakujemo majhno število zadetkov.

Več o iskalnih izrazih je opisano v poglavju Iskalni izrazi.

Oblikovanje podatkov

Preden se lotimo iskanja, je treba poznati načine oblikovanja podatkov za iskanje.

Podatki, kot so npr. fizika (63.287 zadetkov), rastline (33.093), internet (30.220), Shakespeare (4.950), Einstein (1.155), so za osnovno iskanje slabo določni (veliko število zadetkov). S sestavljanjem, npr. "zdravilne rastline" (2.624), Einstein in splošna teorija relativnosti (14), Shakespeare in sonet (49), dobimo bolj določne podatke.
Pri sestavljenih podatkih moramo upoštevati, da imajo lahko alternativne oblike (npr. nuklearna fizika, zdravilna zelišča, zdravilne zéli, splošna relativnostna teorija, splošna relativnost). Za vsako poizvedbo lahko najdemo kar nekaj oblik, ki se zdijo za iskanje primerne. Preizkušanje vseh teh oblik ni smiselno.

Podatki se lahko pomensko prekrivajo (npr. terapevtsko jahanje, hipoterapija). Kot uporabniki ne vemo vselej, katero obliko je uporabil avtor. Če iskanje ne dá rezultata, kaže izvesti tudi iskanje s pomensko prekrivajočim se podatkom (npr. hipoterapija).

Velikokrat iščemo:

Običajno iščemo z nepopolnimi podatki (uporabljamo besede iz naslova, povzetka, posamezne ključne besede, priimek avtorja). Za uspešno iskanje niso potrebni popolni podatki.

Podatki v iskalnem okencu so v medsebojnem odnosu IN (vsi podatki iz iskalnega okenca morajo biti v iskanem zapisu), zato je iskanje lahko neuspešno že zaradi enega napačnega podatka (en napačen znak v podatku).

Podatek je lahko pravilen, vendar za iskanje neustrezen. Če za iskanje uporabimo npr. medmrežje (320), avtor pa uporablja npr. internet (30.220), iskanje ne bo uspešno.

Če ni zadetkov iskanja, je možno:

Zgodi se, da je v našem naboru podatkov za iskanje tudi napačen podatek. Kateri podatek je napačen, lahko ugotovimo s postopnim izločanjem podatkov, v katere dvomimo. Če je podatek napačen (npr. napaka v imenu avtorja), bodo rezultati iskanja zelo odstopali od pričakovanj.

Včasih lahko s spreminjanjem podatka odpravimo napako (npr. krajšamo ime avtorja, uporabimo le tiste besede iz naslova, v pravilnost katerih ne dvomimo). Napačen podatek lahko včasih nadomestimo s podatkom, ki ima na zadetke iskanja podoben vpliv, kot bi ga imel napačen podatek, če bi bil pravilen (npr. ime prevajalca ali ime knjižne zbirke namesto imena avtorja). Nekatere napake v podatkih so predvidljive (npr. McGraw Hill ali Mc Graw-Hill).

Dolgotrajno iskanje je utrujajoče, utrujenost pa botruje napakam pri vpisu podatkov v iskalni obrazec. Enake posledice lahko ima časovna stiska. Kakršne koli podatke že vnesemo, poskrbeti moramo, da omogočajo razlikovanje iskanih virov od preostalih virov in da ne vsebujejo napak.

Prikazano število zapisov v zgornjem besedilu izkazuje stanje na dan 21. 3. 2019. Več o oblikovanju podatkov za iskanje je na voljo v poglavju Iskalni podatki.

Primeri oblikovanja podatkov za iskanje:
Primer 1: Število kot podatek

Uporabite število 1984 kot podatek v iskanju Orwellovega 1984.

Postopek:

S takšnim iskalnim izrazom zajamemo tudi dela o Orwellovem 1984. Možnosti za razlikovanje kontekstov (želimo le dela z naslovom 1984 ali dela o Orwellovem 1984) so v osnovnem iskanju dokaj omejene.

povezava video

Primer 2: Kemijska formula kot podatek

Kot podatek uporabite kemijsko formulo za manganov oksid.

Postopek:

Kadar vsebuje iskalni izraz formulo, jo zaradi lažje berljivosti pišemo z malimi in velikimi znaki.

povezava video

Primer 3: Diakritična znamenja

Diakritična znamenja lahko v podatkih za iskanje opuščamo. Včasih je nadomestna oblika tudi podatek za iskanje.

Postopek:

Oblika godel je pravilna nadomestna oblika za gödel.

povezava video

Primer 4: Krajšanje podatkov

Krajšanje lahko uporabite, kadar niste prepričani glede pravilne oblike zapisa imena (s hawkin* je mogoče premostiti dilemo, ali gre npr. za hawking ali hawkins). Pri tem je treba upoštevati, da lahko krajšanje zelo poveča število zadetkov.

Postopek:

V povezavi z drugimi podatki (npr. besede iz naslova) lahko takšna oblika uspešno nadomesti popolno obliko (npr. hawking).

povezava video

Primer 5: Krajšanje podatkov

Iskalni izraz, v katerem se uporabi krajšanje, lahko število zadetkov zelo poveča. Priporoča se, da se krajša čim manj znakov ali da se okrajšano besedo uporabi v povezavi z drugimi besedami.

Postopek:

Med zadetki iskanja bodo npr. zapisi s podatki: zdrav, zdravje, zdravstvo, zdravilstvo, zdravnik, zdravilo, zdrávo, zdravíca, Zdravljica, zdravorazumski. Med zadetki iskanja bodo pomensko nesorodni zapisi.

povezava video

Če se podatek manj okrajša (zdraviln*) je zadetkov precej manj.
Če se uporabi podatek v povezavi z drugimi (tudi krajšanimi) besedami, se število zadetkov bistveno zmanjša (zdraviln* rastlin* vrt*).

povezava video

Primer 6: Besedna zveza

Frazo, kot jo poznamo v naravnem jeziku, podamo v osnovnem iskanju kot zaporedje besed med narekovaji.

Postopek:

povezava video

Primer 7: Nabor podatkov

Pri iskanju lahko v istem iskalnem oknu istočasno uporabite besedno zvezo in besedo za iskalni izraz, s čimer lahko bistveno zmanjšate število zadetkov.

Postopek:

Vrstni red podatkov v iskanju ni pomemben.

povezava video

Več o oblikovanju podatkov je na voljo v poglavju Iskalni podatki.

Omejevanje

V osnovnem iskanju lahko uporabimo le omejitev po vrsti gradiva tako, da desno od okenca za vnos iskalnega izraza Iskalni niz v spustnem seznamu izberemo vrsto želenega gradiva [slika]. Privzeta omejitev je vse gradivo (+ e-viri).

Več o različnih možnostih omejevanja je opisano v poglaju Omejevanje iskalne zahteve in fasetna navigacija.

Primer 8: Vrsta gradiva

Poiščite zvočne CD-je za roman Murder on the Orient-Express z omejevanjem po vrsti gradiva.

Postopek:

Pri omejevanju iskanja kaže ravnati premišljeno, da iz zadetkov iskanja ne izločimo tudi relevantnih virov.

povezava video

Različni podatki za iskanje

Ugotovili smo, da za uspešno iskanje zadoščajo nepopolni podatki o iskanem gradivu. Uspešni smo bili z vsako kombinacijo podatkov, ki je omogočila razlikovanje iskanega gradiva od drugega gradiva z zapisi v bazi podatkov. Poglejmo, kako lahko isto gradivo poiščemo z različnimi podatki za iskanje.

Primer 9: Različni podatki za iskanje

Poiščite podatke o romanu avtorice Elizabeth Goudge z naslovom Dežela zelenega delfina. Uporabite omejitev po vrsti gradiva na knjige.

Za iskanje tega dela lahko uporabite več oblik:

povezava video

Z manj natančnimi podatki je zadetkov iskanja več, vendar lahko v seznamu zadetkov kljub temu hitro poiščemo želeni zapis:

povezava video